just do it!

Čeprav sem mislila, da bo moj odhod spremenil vse, se to ni zgodilo. Nekako sem upala, da bom tukaj, v tujini, lahko drug človek, brez strahov, ki me omejujejo in brez problemov. Kako zelo sem se motila. Odhod ne spremeni ničesar. Vse svoje probleme in strahove sem namreč spakirala skupaj z ostalo prtljago, tako da me spremljajo povsod. Ne glede na to, kako hitro in kako daleč greš, sebe ne moreš pustiti nikjer.  Je pa res, da sem spet dobila veliko izkušenj iz katerih se lahko učim. Vse bolj spoznavam sebe, kdo v resnici sem. Zadnjič sem dobila zanimiv odgovor na mojo pripombo »saj se trudim«. Odgovor je bil, » to ni potrebno, ti samo stori (just do it)«. Brez truda? Sliši se tako enostavno. Pa ni. Vsaj zame. Jaz moram vse premisliti in premleti v svoji glavi, preden kaj storim, ker me je preveč strah narediti napako. Preveč se bojim svoje nepopolnosti. Preveč se trudim biti nekdo drug. Ko mi nekaj ne uspe, sem zelo razočarana nad sabo in tega občutka, da nisem dovolj dobra, se bojim. Včasih je res težko. Zelo sem hvaležna za program in ljudi v programu, ki me spomnijo, da lahko živim samo danes in da je važen napredek in ne popolnost. Šele ko bom sprejela samo sebe tako kakršna sem, me bodo lahko sprejeli tudi drugi.